Pohodniki našega društva smo se zbrali pred trgovino Eurospin in se v čudovitem, sončnem vremenu podali na pot. Peš smo se odpravili ob železniški progi proti Slovenskemu Javorniku, prečkali reko Savo Dolinko in nadaljevali ob cesti do Blejske Dobrave. Naš cilj je bila Podružnična šola Blejska Dobrava.

V dvorani gasilskega društva, ki je bila ovita v pomladno okrasje, so nas pričakali otroci vrtca in šole skupaj z učiteljicami in vzgojiteljicama. Učiteljica Metka Rabič Por je pozdravila vse navzoče, nato pa so nas otroci razveselili s petjem, igranjem na inštrumente, deklamacijami in plesom ter pričarali čudovito vzdušje. Prireditev Pozdrav pomladi je bila posvečena pomladi in prazniku žensk – 8. marcu – ter utrjevanju vezi med generacijami. Ob zaključku smo prejeli še prikupno darilce, za kar se vsem iskreno zahvaljujemo.

Druženje smo nadaljevali v gostilni Jurč, kjer smo si ob praznovanju dneva žena izrekli lepe želje in seveda nismo pozabili niti na naše može. V prijetnem vzdušju, polni lepih vtisov, smo zaključili dan s skupno fotografijo.

Zapisala: Bojana Skumavc
Fotografije: Bojana Skumavc, Janko Rabič

Februar je mesec kulture in tudi mi smo se pridružili praznovanju. Vsako leto si ogledamo del izredno bogate kulturne dediščine v občini Žirovnica. Letos smo si izbrali Finžgarjevo rojstno hišo in Janšev čebelnjak.

Ker smo trajnostno naravnani, smo se do Doslovč pripeljali z avtobusom. Ubrali smo pot do rojstne hiše pisatelja, dramatika in duhovnika F. S. Finžgarja, kjer nam je vodička predstavila njegovo življenje in dela. Bil je med prvimi rednimi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 1951 je dobil Prešernovo nagrado
za življenjsko delo.

Finžgar je med drugim zasnoval zbiranje sredstev za odkup Prešernove rojstne hiše in vodil preureditev Prešernove rojstne hiše v muzej in s tem postavil zgled za ohranjanje domov znanih slovenskih literatov, kar je vplivalo na poznejše ohranjanje
kulturne dediščine.

Zanimivo je, da so ga nekateri naši člani osebno poznali. Ko so bili še nadebudni »kašarski« osnovnošolčki, jih je visok prijazni umirjeni gospod pisatelj v črni obleki in s črnim klobukom rad obiskal v osnovni šoli. Z odprtimi usti so poslušali njegove pripovedi. Všeč jim je bil njegov ljudski jezik, poln rekov, domislic in spodbudnih besed.

Leta 1966 je bila uvedena Finžgarjeva bralna značka, ki še danes spodbuja mlade k branju in spoznavanju bogate slovenske literature.

Po končanem ogledu Finžgarjeve rojstne hiše smo nadaljevali naš pohod nad vasmi do Janševega čebelnjaka. Anton Janša je s svojimi spretnostmi očaral cesarico Marijo Terezijo na Dunaju, ki ga je imenovala za prvega učitelja čebelarstva. Čebele so nepogrešljive za ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti, in to nas je še
dodatno spodbudilo k razmišljanju o ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Rojstni dan Antona Janše, 20. maj, je na slovensko pobudo Organizacija združenih narodov leta 2018 razglasila kot Svetovni dan čebel.

Ogledali smo si poslikane panjske končnice, ki prikazujejo verske motive, zgodovinske prizore in zgodbe podeželskega vsakdana.

V nadaljevanju pohoda v pobočju Rebra smo imeli v daljavi prelep pogled na Jelovico, Pokljuko in Julijske Alpe, malo bližje pa smo imeli zanimiv pogled na vasi pod Stolom, na farno cerkev na Breznici, težko pričakovani začetek gradnje obvoznice Vrba, smučarsko skakalnico v Glenci na Breznici in Osnovno šolo
Žirovnica, pred katero so doprsni kipi najznamenitejše peterice, ki so se rodili v brezniški župniji in vplivali na razvoj slovenske kulture in znanosti: Antona Janše, Matija Čopa, dr. Franceta Prešerna, Franca Saleškega Finžgarja in Janeza Jalna.

Pohod smo zaključili ob čebelnjaku Boštjana Noča, predsednika Čebelarske zveze Slovenije, pobudnika za Svetovni dan čebel in prvega predsednika Evropske čebelarske zveze.

Kulturno obarvani pohod je v nas prebudil vse čute in z veseljem pričakujemo naslednjega.

Pripravila: Vesna Jereb

Več fotografij najdete na tej povezavi.